Tko govori, tko se smeji Da me v globinah trga Mi um temni A ko pride čas, da utrgam plaz Mi svoj pogled umakne In zniža glas Nad njo visi svetniški sij V črno-beli barvi gleda stvari Ona ne ve, do kje naj gre Dokler ji ne razkrijem svoje srce Men' pa ne sedejo naveze Svet je lepši brez meja In nima veze, če so veze Človk je rojen, da izziva In z moralo se igra Njo ful mori, ker ve da ni Le ena in edina Sej to še ni noben javni raj Le zanjo je ovira Ne vem, zakaj Men' pa ne sedejo naveze Svet je lepši brez meja In nima veze, če so veze Človk je rojen, da izziva In z moralo se igra