Pravega imena vam ne bom izdal Redko je, lahko bi kdo jo prepoznal Saj živi v majhnem kraju, v ulici maršala Tita Kjer nihče ne ve za naju, zato naj stvar ostane skrita Tri zadnje črke so enake, in ker podobno kot Anita Ni bila nikoli sita, recimo ji kar Brigita. Brigita, z ulice maršala Tita Brigita, z ulice maršala Tita Spomnim se, bila je zima Peljal sem jo na čašo vina Menila oba sva hkrati Da kaže bolje se spoznati. Neumnosti sva blebetala A skoraj bi me vrglo s tira Ko je brez sramu priznala Da njen fant sploh ni ovira. (Da je boli kurac za fanta) V umazani študentski sobi Bila ni več kot se spodobi Odvrgla masko je svetnice Pokazala je pravo lice. Ne le lice in obraz Tudi to kar ni za vas Izdam le to, da pri Brigiti Se je splačalo gostiti. Brigita, z ulice maršala Tita Brigita, z ulice maršala Tita Neko noč se je skesala Morda je zmagala morala Ali pa so res navade Bolj komotne od naslade?! Vem, da ni ji bilo vseeno Ko pobegnila je v temo že zaradi mojih muk To ni bil le goli fu-u-u-u-u-k. Brigita, z ulice maršala Tita Brigita, z ulice maršala Tita