Utrujen od krvavega stoletja Slep od žarometov, gluh od zvonenja Premražen od zastav, prestrašen od grmenja Prazen od idej in hripav od dretja Za sabo puščam črno noč A dež je zdaj na moji strani Kot roka prednikov me brani Pdžeja in povrne moč Štajersko nebo umiva zora življenja, kot ga s sabo nosi reka Velike zgodbe malega človeka Sončni vzhod, nič več, nič manj še eno jutro izmed mnogih Vseh bogatih in ubogih Dovolj je le verjeti vanj Štajersko nebo umiva zora življenja, kot ga s sabo nosi reka Velike zgodbe malega človeka Topla postelja, na njej ljubezen Kodrasti nasmeh in vonj po mleku Trenutek sreče v prostem teku