Junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi Mala deklica žalostno poje pesem v pozdrav Saj ne ve, kdaj mu spet pade v objem In ne ve, ali sploh še v tem življenju O, le glej mladi bojevnik, razum naj vodi pogum Mlaj je poslednja luč pred viharjem kopij in ostrih sekir V zraku lebdijo imena za plen, sliši se prvi nemir Humbundarularieo Humbundalarieo Junak se je ulegel na zemljo polno krvi Sama deklica s sklonjeno glavo Nosi cvetove v spomim Skrivljeno jeklo počiva na tleh Konec je vsega in konec vseh Humbundarumlarieo Humbundalarieo