Je jemu dolge lase an oblaču se je u štrace
Smrdu je tako ku kšne stare škovace
Živu pej tako, da ni dal vedet, da je živ
An strašno rad je tiste čudne, čudne cigarete kadil
An to ne samo vsako tolko, (a, ne) veste, on je prou pretiravu
Vleku je ku fabriški kamin an se ni ustavu
An zmerom je pravu: "Ma je brez veze živet
Če ne skadiš en špinel in si malo zadet. Pa kaj"
Zna bet, da ste ga poznali, Marjan Benededič se je klicu
Zato, k je šou glas od njega, da jé mamilje szi žlicu
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon
So ga žandarmi stalno tukli an vlekli u pržon
Ma ni blo pravga radžona, Marjo ne bi zmutu vode
Od njega ni blo nankar koristi, nankar škode
Od njega ni blo neč. Me kej če od tazga bet?
On je skadil kak špinel in je bil malo zadet
In pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
Pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
Čeprav še sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu
An še svojga dreka ni znou najt, če ni glih v njega stopu
So pupe, ma, nej jih zastope tist, k če
Zmeram ratale vse mhke an vse blažene
Če jih je Marjo tako ku kšen pesnik biondasto pogledu
Ma on jih ni porajtu, sej še zase ni vedu
Je pravu tko: "Da sem srečen, ne rabim jaz deklet
Jaz skadim en špinel in sem malo zadet"
Neč ga ni tokalo an neč se mu ni dalo
Nankar jest, nankar pit, ben, še dihu je bl malo
An stalno si ga vidu kje u kantoni sedet
Tam je kadil svoj špinel in je bil malo zadet
Za neč se ni brigu an u neč se ni vmešu
An če kdo bi mu kdaj reku: "Marjo, ti cel svet boš rešu
Če zdej nu malo, ma lih nu malo zmakneš soju ret"
Bi on skadil en špinel in bi bil malo zadet
An pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
Pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
Od špinela do špinela mu je pamet šla u maloru
An kšenkrat, če si se usedu z njim an če si mu govoru:
"Dej, Marjo, sej ni treba bet zadet prou vsaki dan,
Dej, prim se kakga dela rajši an kadi malo manj
An dej poglej se malčk u špegu, Marjo, ma kej se tu prave
Genjej sesat tistu reč, k maš oči že prou krvave"
Te je gledu ku ena mona an reku:
"Kaj težiš že spet, če skadim en špinel in sem malo zadet"
En dan se Marjo na štacjonu je na šveler usedu
Zna bet, da je skadu neki močnega, kdo bi vedu
K je prpelju vlak, on nankar zmaknt se ni tou
Vlak se pej ni ustavu an Marjo je na kose šou
Ljudje so žleht, an kadar so stavli Marjota Špinela
U trugu, zrezanga na tanko, kukr mortadela, so rekli:
"Ben, zdej ma, kar ceu cajt tou je met
Ka bolše k taku člouk res ne more bt zadet"
(U-u-u)
(U-u-u)
(Gandža man)
(Rastafarijan know the truth)
Rasla je rasla, travica zelena
Po njoj se je šetala dušca zakajena