"Elvira, dej enu flašku na mizu!"
"Ma počakte nu malo, sej boste dobili!"
"Živjo, klapa."
"Dej mu hitr en glaž, Elvira, da bo povu? kejšno neumno!"
"Bojte tiho zdej, pššt!"
Ben, klapa, vam povem, narvečji moj problem je vera
Kdo ti ve tu, komur lohkor vervaš an komu ne?
An člouk ni člouk, če ne nu malčk po svoje radžonira
E, jaz svoju pamet nucam, pej nej taka bo ku če
Dragi moji, na tem svetu samo to je gvišno
Da člouk res gvišn prou u nobenu reč ne more bet
Je preveč tistih, ki živijo od tega, da na frišno
Nafarbajo nas vsaki dan od uh pej do kalcet
Ne vervam vsega radiju, časnikom, televižjonu
Ma, so lepe pravce, rad jih slišim, čitam. Ma če čjo
Da bi vse tisto verval, a ben, glih za taku monu
Me res ni treba met, k če ne drugo, ni lepo
Ma nobeden ne bo kar tako prodajal m'glo meni
Ka jz ne vervam prou vsega kr tako počrez
Ben, prou vsega jz ne vervam nankar soji ženi
Je preveč brihtna, da bi blo vse, kar reče, res
Ne, tole jz ne poznam pardona, ne poznam karjance
Nej člouk bo brihtn an študiran prou za past po tleh
A, vseglih mu ne bom verval, ni tako visoke inštance
Da bil jz v njo bi gvišn, nej bo to še tejkšen greh
Ne vervam dohtarju, k pravi, da ferderbu jatra
Si bom, zato k vino zdravju strašno škodvat zna
Hm, ne bo prepriču me, zastonj se bogi revež matra
Kako če škodvat zdravju, če na zdravje pijem ga
Ne vervam v liberale, popolare, demokristjane
Taleve, desne, srednje, k so ista pašta vsi
An sploh je bolši pustit stat politike an putane
K pr obeh bolezen kejšno grdo člouk dobi
Ne vervam tistim, k nam komandirajo državu
To, da pošteni so, an da bi jih mogu spoštovat
Ma, majo pa vseglih za kej pokonci nosit glavu
Če do vratu si v dreku, je ne morš drgač držat
Prou neč ne vervam tem, k pravjo, da nebeška vrata
Prestopiš samo, če si njihov. K če to je res
An še narvečji gnidi, k jim služi, gor prist rata
Mi je vseglih, če nikdar jz ne vidim teh nebes
An če sam bog se jez'n zdej prkaže v'n z oblakov
An reče: "Ben, me vidiš zdej, ti, k ne vervaš neč?"
Bom reku: "Prej ko vervam to, kar vidim, bom glih en malčk počaku
K zna bit, da n'coj sm res popil kak glaž preveč."
Res, klapa, vam povem, narvečji moj problem je vera
Kdo ti ve tu, komur lohkor vervaš an komu ne?
An člouk ni člouk, če ne nu malčk po svoje radžonira
E, jaz svoju pamet nucam, pej nej taka bo, ku če
Ma kej čmo, tko je, vseglih moraš živet v eni veri
Sej, ni figure, čeprav nobenmu neč vervat ne znaš
Edino vam jz vervam, klapa. An vem, da nocoj v miri
Lepo počasi bomo spraznili vsi v kop še kajkšen glaž