Ne vem, kako ti je ime, A vidim tvoje krvave roke. In vem, da boš nekoč, Da boš nekoč moril. Ne mara tudi ti si mlad, In si kot jaz zdaj na spomlad. Ves vroč, od trpkega gladu, Po mukah in slasteh sveta. Da le jemal bi brez miru, In dal se in razdal do dna. Morda, kot jaz strmiš prevzet, Nad vonjem trat, šumenjem smrek. Nad sončnim bleskom, strugah rek, Nad toplimi očmi deklet. In čudiš se in radostiš, Da dihaš, ljubiš, da živiš. Ne vem, kako ti je ime, A vendar vem da si nekje. In da, me boš nekoč, Nekoč, me boš ubil.