Ogrlico nosila
Je moja vila
Zato so jo klicali vsi
Maja z biseri,
Maja z biseri.
Obraz kot s španske slike,
Oči velike,
Nasmehi pa kot čudeži,
Maja z biseri,
Maja z biseri.
Ljudje, ki so jo kdaj poznali,
Vzljubili so jo slej ko prej,
Da vsak je biser so dejali,
Simbol lepote, skrite v njej.
Živeti je začela
In prekipela,
Da v nič so se razblinjali
Njeni biseri,
Njeni biseri.
Srce je neugnano
In razigrano,
Ko Maja v sladko noč beži
Skupaj z biseri,
Skupaj z biseri.
In bolj, ko srečo vsem razdaja,
Manj sreče Maja zase ima,
Da vedno krajši niz postaja
Prepozno, kakor vsak spozna.
Zdaj tisoč milj od raja,
V tančici Maja,
Vprašanj neskončnih se boji:
"Kje so biseri,
Kje so biseri?"
Ogrlico še eno,
Ponarejeno,
Je v žalosti kupila si,
Maja z biseri,
Maja z biseri.
A Maja le ni srečna,
Ne, ne, ni srečna,
čeprav spet kličejo jo vsi
"Maja z biseri,
Maja z biseri".
A kaj, ko vsi smo skupaj,
Vsi smo kot Maja,
Vsaj enkrat smo v življenju vsi
"Maja z biseri,
Maja z biseri..."
Поcмотреть все песни артиста