V gostilni sami smo: pijača in jaz
In kelnarca, ki ima sovražen izraz
V špeglu pri šanku dolgočasen je program
Ves dan v njem že gledam lasten fris
Nikogar ni, ki z mano mal bi pokramljal
Nikogar, ki bi mene po glavi potrepljal
Ko kelnarca ob polnoči me ven spodi
Le ena misel mi po glavi roji
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima rad
Le kam odšle so množice ljudi
Kupi glav in rok in nog in teh stvari
Podnev jih tolk je, da je mesto kot osir
Zdaj pa nobenga ni nikjer
Utrujeno moj korak udarja v tla
Obdajajo me žalost, mrak in hladen zrak
Le polna luna od zgoraj vame zre
In me sprašuje: ja, pobič, kva pa je
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima...
Denarja nimam, avta nimam, nimam ljubice
Nimam brade, nimam pleše, tudi prjateljev ne
Ko naokoli divjam, me nihče ne vpraša: kam
Tako zelo, zelo sem sam
Še ribica mi je crknila, kanarček je zbežal
Za psa sem zvedel, da se je med klošarje podal
Morski le prašiček z mano zdaj živ
Pa le žre in lula, žre in kaka, zame mar mu ni
Zato nabiram rouže, rouže, roužice
Brišem si solze, solze, solze, solzice
Dol z neba pa ravno prav en malo kaplja
Na svejtu ni človejka bolj nesrečnega
Mene, ne, ne, nihće nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihće nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Mene, ne, ne, nihče nima rad
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne ne
Mene nima, nima rad...