Včasih se mi, ko hodim preko mosta Zdi, da kličejo za mano spodaj v Dravi Ko pogledam dol, se naslonim na ograjo Vidim sebe tam, nejasno na gladini Včasih se iz vrtinca dvigne roka In me potegne dol. Na dnu je hladno Mrtvi flosarji. Razočarane neveste Pijani ribiči. Šoferji, padli s ceste Plešejo. Čakajo Čakajo divji Turki, skriti v črno blato Pogrešan mladoletnik s pisano kravato Zraven njega nemška četa nima domovine Kličejo me kot zvonovi ven iz mrzle vode Še vedno me, če pogledam danes z mosta Spodaj pri njih Zoran na gladini vabi: Pridi dol! Pridi k nam! Mogoče nisem jaz na mostu, ampak tisti spodaj Kličem sebe kot zvonovi ven iz mrzle vode