Nekoč sta v gozdu stanovala Čarovnica in mlad zdravnik Bela jetra so ga pokopala Čarovnico pa menda štrik Stara srna se prav dobro spomni Da je bilo živali strah Ko je našel mlado smreko In postrgal z debla mah Franja, pridi po jagode! Zato drevesa rastejo postrani Zvile niso jih gorile, veter, partizani Nagnjena čez hrbet stebla Jih je zvila njuna strast Kaj vse bi zvedeli gozdarji Če bi govorili iglavci Še posebej stari ata hrast "Poševno", torej je beseda Iz korena "ševiti naslonjen na" Zato zdaj vemo, kriva jelka Zakaj si se že mlada nagnila Nekoč sta v gozdu stanovala Čarovnica in mlad zdravnik Bela jetra so ga pokopala Čarovnico pa menda štrik Franja, pridi po jagode!