Nisem farizej, ne fantast ne fanatik, Odkrito bom priznal: jaz sem le flegmatik. Slovo sem dal telesnim in duševnim bojem, Naj se zgodi karkol, jaz mirno si zapojem: Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Ena mi je ženska srce ranila, Sem ljubil jo zelo, a me je zapustila, A jaz nisem človek, ki zato bi stokal, Jaz pojem tagadanamesto da bi jokal. Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Večkrat bil sem lačen, ko sem še študiral, S štipendijo sem svojo lahko le hiral, A jaz nisem človek, ki zaradi lakote tuli, Jaz pojem tagada, ko mi v želodcu kruli. Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Gledam poročila - same svinjarije, Ko prebiram časopise, zona me oblije, A jaz nisem človek, ki se živcira, Jaz pojem tagada, ko se svet podira. Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Nas tarejo problemi, res ni jih malo, Pride dan ko misliš, da te bo kar pobralo, Stokaš in vzdihuješ: "Nikdar ne bo bolje" Zapoj si tagada, pa boš bolje volje! Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagadagadagada tagadagada Tagada