Sonce že vzhaja, ko me jutro prebudi.
Noč si preplesala z mano ti.
Me zavajala s pogledi, kot že tisočkrat.
Ti si taka, ti se z mano znaš igrat.
Od dotikov tvojih se mi v glavi vse vrti.
Dobro veš, da nimam več moči.
Rad bi te poljubil, a mi vedno rečeš ne.
Zmešaš me in spet pred mano skriješ se.
Želim, želim, želim si, da v objemu bi zaspal.
Želim, želim, želim si, da poljub lahko bi dal.
Želim, želim, želim si, tisoč sto stvari.
A na vse bom jaz pozabil, le da moja zdaj si ti.
Želim, želim, želim si, da v objemu bi zaspal.
Želim, želim, želim si, da poljub lahko bi dal.
Želim, želim, želim si, tisoč sto stvari.
A na vse bom jaz pozabil, le da moja zdaj si ti.
Nosil bi ti rože, na kitaro ti igral.
Zvezdi bi ime po tebi dal.
Peljal tudi tvojo mamo zate na izlet.
In nekoč s teboj na luno šel živet.
Od dotikov tvojih se mi v glavi vse vrti.
Dobro veš, da nimam več moči.
Rad bi te poljubil, a mi vedno rečeš ne.
Zmešaš me in spet pred mano skriješ se.
Želim, želim, želim si, da v objemu bi zaspal.
Želim, želim, želim si, da poljub lahko bi dal.
Želim, želim, želim si, tisoč sto stvari.
A na vse bom jaz pozabil, le da moja zdaj si ti.
Želim, želim, želim si, da v objemu bi zaspal.
Želim, želim, želim si, da poljub lahko bi dal.
Želim, želim, želim si, tisoč sto stvari.
A na vse bom jaz pozabil, le da moja zdaj si ti.
A na vse bom jaz pozabil, le da moja zdaj si ti.